Sencha Yamato

 Japonski zeleni čaj - splošno in priprava
Čajevec so na Japonsko prinesli budistični menihi na začetku 9. stoletja. Čaj jim je bil všeč zato, ker so hitro zaznali njegov vpliv na zbranost, budnost in širjenje zavedanja. Danes pridelujejo na Japonskem samo zeleni čaj, ki ga skoraj v celoti porabijo sami (zeleni čaj celo uvažajo), tako da je izvozu namenjen zelo majhen odstotek pridelka. Pridelava in predelava japonskih čajev je razen izjem, kot je gyokuro, v celoti mehanizirana.
Za japonske zelene čaje je značilna motnost napitka, ki je pri kitajskih zelenih čajih prej izjema kot pravilo. Japonski čaji imajo to značilnost zaradi aminokisline L-teanin, ki ima po novejših dognanjih tako kot flavonoidi antioksidativne lastnosti, in zaradi načina obdelave. Čajne lističe po obiranju kratek čas segrevajo v pari in jih med nadaljnjo obdelavo stisnejo. Zato so skoraj vsi japonski zeleni čaji ploščate oblike, široki in podolgovati ali igličasti. Aminokislina L-teanin je domnevno odgovorna tudi za sproščajoči učinek zelenega čaja.
Japonski zeleni čaji ne ponujajo take raznovrstnosti arom kot kitajski. Njihov okus je predvsem trpek. Na Japonskem je v navadi, da zaradi trpkosti čaja ob njem pojedo sladkorček ali kolaček, vendar čaja ne sladkajo.

Priprava
Japonski zeleni čaj pripravimo z vodo, ki jo najprej zavremo in nato ohladimo na 70 do 80 oC. Za najbolj kakovostne japonske čaje, kot je denimo Gyokuro, vodo še dodatno ohladimo. Na skodelico ( 1,5 – 2 dl ) odmerimo žličko čaja,
ga prelijemo z ohlajeno vodo, pustimo v njej približno tri minute in precedimo. Nato še enkrat zavremo enako količino sveže vode in čajne lističe prelijemo še drugič, zdaj z vrelo vodo. Pustimo eno do dve minuti in precedimo. Postopek načeloma lahko ponavljamo, dokler čaj premore kaj okusa. Če se nam drugi prelitek zdi trpek, vodo tudi tokrat ohladimo in čaj v njej pustimo tri do štiri minute.
Predlagani čas je le temeljno vodilo, saj nam izkušnje pokažejo, kako pripravljen čaj nam je najbolj všeč.